Kako lahko povezovanje KVT, logoterapije in metode TRE® prispeva k celostni psihosocialni obravnavi oseb z luskavico?

To vprašanje sem raziskovala v svoji magistrski nalogi, v kateri sem povezala logoterapijo, kognitivno-vedenjske pristope in metodo TRE® ter raziskovala doživljanje klientke s kronično kožno boleznijo.

Luskavica, več kot kožna bolezen

Luskavica oziroma psoriaza je kronična imunsko pogojena vnetna bolezen, ki se najpogosteje kaže s spremembami na koži. Poleg telesnih simptomov lahko pomembno posega tudi v posameznikovo psihološko počutje, samopodobo, medosebne odnose in kakovost življenja.

Osebe z luskavico se lahko soočajo s stresom, tesnobo, sramom, socialnim umikom in občutkom izgube nadzora nad lastnim telesom.

Stres lahko pri nekaterih posameznikih prispeva k poslabšanju simptomov, hkrati pa je lahko življenje s kronično boleznijo samo po sebi vir stresa. Povezava med telesnim in psihološkim doživljanjem je zato pomemben del celostne obravnave.

Luskavica ni posledica posameznikovih misli ali čustev. Psihoterapija ne nadomešča dermatološkega zdravljenja, lahko pa nudi podporo pri soočanju s psihološkimi in socialnimi obremenitvami bolezni.

Kaj sem raziskovala v magistrski nalogi?

V magistrski raziskavi sem proučevala integracijo treh medsebojno dopolnjujočih se pristopov:

  • TRE® (Tension & Trauma Releasing Exercises) – metoda vaj, usmerjenih v telesno zaznavanje, sproščanje napetosti in razvijanje sposobnosti samoregulacije.
  • Kognitivno-vedenjski pristopi (KVT, ACT in CT-R) – prepoznavanje miselnih in vedenjskih vzorcev, razvijanje psihološke

     fleksibilnosti ter oblikovanje bolj prilagodljivih odzivov na življenjske izzive.

  • Logoterapija – eksistencialna analiza – raziskovanje osebnih vrednot, življenjskega smisla, odgovornosti in možnosti izbire lastnega odnosa do zahtevnih življenjskih okoliščin.

Namen raziskave je bil razumeti, kako klientka doživlja povezovanje teh pristopov in katere spremembe prepoznava v odnosu do sebe, svojega telesa, bolezni in drugih ljudi.

Kako je potekala raziskava?

Raziskavo sem izvedla kot kvalitativno študijo primera klientke, ki se je z luskavico soočala že vrsto let.

Obravnava je vključevala psihoterapevtska srečanja, šest srečanj metode TRE® in samostojno izvajanje vaj doma.

Podatke sem zbirala s poglobljenimi intervjuji, klientkinimi dnevnimi zapisi, terapevtskimi opažanji in vprašalnikom telesnega zavedanja MAIA.

Osredotočila sem se na klientkino subjektivno doživljanje ter spremembe, ki jih je prepoznavala med obravnavo.

Ključne ugotovitve raziskave

Analiza je pokazala več pomembnih področij zaznanih sprememb.

1. Večje zavedanje telesa in telesnih odzivov

Klientka je postopoma razvijala večjo pozornost do telesnih občutkov, napetosti in stresnih odzivov. Telesno doživljanje je začela prepoznavati kot pomemben vir informacij o svojem počutju in potrebah.

2. Drugačen odnos do misli in čustev

V procesu je prepoznavala omejujoča prepričanja, samokritične misli in vzorce pretirane odgovornosti za druge. Razvijala je sposobnost opazovanja svojih misli ter bolj zavestnega odzivanja na čustvene stiske.

3. Krepitev samopodobe in postavljanje meja

Pomembno področje sprememb je bilo prepoznavanje lastnih potreb. Klientka je postopoma razvijala večjo pripravljenost za izražanje svojih želja, postavljanje meja in sprejemanje odločitev, skladnih z osebnimi vrednotami.

4. Spremenjen odnos do kronične bolezni

Luskavica je na začetku obravnave predstavljala pomemben vir sramu, omejitev in nezadovoljstva s telesom.

Med procesom je klientka postopoma razvijala drugačen odnos do bolezni. Njena pozornost se je začela širiti od telesnih simptomov k širšemu razumevanju sebe, svojih odnosov in življenjskih možnosti.

5. Iskanje smisla in osebne odgovornosti

Logoterapevtski pristop je omogočal raziskovanje vprašanj smisla, osebnih vrednot in svobode izbire.

Pomemben premik se je pokazal v klientkinem doživljanju lastne vloge: od občutka nemoči in prilagajanja drugim k aktivnejšemu oblikovanju svojega življenja.

Zakaj je pomembno povezovanje telesnega, psihološkega in eksistencialnega doživljanja?

Ena osrednjih ugotovitev magistrske raziskave je bila, da so se različne ravni klientkinega doživljanja med seboj prepletale.

Telesno zaznavanje in umirjanje napetosti sta ustvarjala prostor za raziskovanje misli in čustev. Prepoznavanje vedenjskih vzorcev je odpiralo vprašanja osebnih potreb in odnosov. Logoterapevtsko raziskovanje pa je klientki omogočalo, da je svoje izkušnje povezovala z vrednotami, odgovornostjo in življenjskim smislom.

Raziskava je tako ponudila vpogled v celostno psihosocialno obravnavo, ki človeka razume skozi telesno, psihološko, odnosno in eksistencialno razsežnost.

Ker je raziskava vključevala eno klientko, ugotovitev ni mogoče posploševati ali iz njih sklepati o učinkovitosti posameznih metod. Predstavljajo pa izhodišče za nadaljnje raziskovanje integrativnih pristopov pri kroničnih boleznih.

Od osredotočenosti na bolezen k razumevanju sebe

Eden najpomembnejših trenutkov raziskave je bil klientkin uvid, ki ga je izrazila z besedami:

»Na začetku sem mislila, da sem tu zaradi luskavice. Zdaj vidim, da sem prišla zaradi sebe.«

Ta izjava povzema bistvo raziskovanega procesa.

Kronična bolezen je lahko pomemben del posameznikove življenjske izkušnje, vendar ne določa njegove celotne identitete, vrednosti ali življenjskih možnosti.

Psihoterapevtska podpora lahko posamezniku pomaga razvijati bolj razumevajoč odnos do sebe, prepoznavati osebne potrebe in iskati načine življenja, ki so skladni z njegovimi vrednotami.

Psihoterapija in celostna podpora v AnimaHarmonii

Pri svojem delu v AnimaHarmonii v Lescah na Gorenjskem povezujem logoterapijo, kognitivno-vedenjske pristope in metodo TRE®.

Psihoterapevtski proces prilagodim individualnim potrebam in ciljem klienta. Posebno pozornost namenjam razumevanju čustvenih stisk, stresnih odzivov, miselnih in vedenjskih vzorcev ter vprašanjem osebnih vrednot in življenjskega smisla.

Če se soočate s kronično boleznijo, stresom, tesnobo ali drugimi življenjskimi izzivi, vas vabim na BREZPLAČNO uvodno srečanje.

Prvo srečanje traja do 60 minut in je namenjeno pogovoru o vaših potrebah, pričakovanjih in možnostih sodelovanja.

AnimaHarmonia – prostor za razumevanje sebe, osebno rast in smiselne spremembe.

Leave a Reply