Čeprav o stresu in tesnobi slišimo skoraj na vsakem koraku, večina od nas pravzaprav ne ve, kaj točno pomenita in zakaj sta tako trdovratna. Pogosto si mislimo, da se ju moramo preprosto znebiti, a to je tako, kot bi hoteli živeti brez vremena. Stres in tesnoba sta del življenja. Vprašanje je, kaj z njima naredimo?
Stres ali tesnoba: v čem je razlika?
Čeprav ju pogosto uporabljamo kot sopomenki, se v osnovi razlikujeta:
-
Stres se zgodi, ko nas nekaj v trenutku obremeni ali ogroža. Je odziv na situacijo tukaj in zdaj. Primer: zamujamo na sestanek in obtičimo v prometu. Srce začne razbijati, telo se napne, potimo se.
-
Tesnoba pa je usmerjena v prihodnost. Gre za skrbi in nemir, ki jih čutimo glede stvari, ki se še niso zgodile. Primer: skrbimo, kako bo šlo na izpitu, ali se bojimo, da bomo izgubili službo.
Oboje nas oddaljuje od trenutka, v katerem živimo. Pri stresu bi radi, da bi se trenutna situacija spremenila. Pri tesnobi pa si želimo nadzora nad prihodnostjo, ki ga seveda nimamo.
Kako stres vpliva na naše telo?
Ko smo pod stresom, se naše telo odzove samodejno. Mišice se skrčijo, da bi nas zaščitile. To je starodaven obrambni mehanizem, ki nam je skozi zgodovino pomagal preživeti.
Najbolj občutljive so globoke mišice v medeničnem predelu, psoas mišici. Ti dve mišici povežeta hrbtenico z nogami in skrbita, da se lahko premikamo. Ko se skrčita, sprožita verigo napetosti po vsem telesu. Če ta napetost ostane, lahko občutimo:
-
bolečine v križu in vratu,
-
glavobole,
-
prebavne težave,
-
kronično utrujenost,
-
občutek nemira ali anksioznosti
Torej stres ni nekaj, kar se dogaja samo v glavi ,telo ga dejansko shrani v mišice.
Zakaj odrivanje in zavračanje ne deluje?
Velikokrat poskušamo stres “odgnati”: gremo na masažo, v savno, na pijačo s prijatelji … Vse to je prijetno, a globoko shranjene napetosti ne odpravi v celoti. Če stresa ne predelamo, se vrača znova in znova, pogosto še močnejši.
Družba nas uči, da je stres nekaj slabega in da se ga moramo znebiti. A resnica je, da brez stresa sploh ne bi rasli. Pomembno je, da se naučimo stres sprejeti in ga predelati na zdrav način.
Ko stres postane tesnoba
Če smo dolgo časa pod stresom, telo ostane v “alarmnem” stanju, tudi ko nevarnosti ni več. To nas vodi v tesnobo, stalni nemir, kot da se pripravlja nekaj slabega.
Morda ni realne grožnje, a telo in možgani so še vedno v pripravljenosti. To je razlog, da se ob najmanjšem dražljaju (npr. glasen zvok, kritika) odzovemo pretirano močno.
Travma: ko telo obtiči v preteklosti
Travma je posebna oblika stresa, ki nas preplavi. Lahko gre za enkraten dogodek (nesreča, nasilje) ali pa za dolgotrajne izkušnje (npr. čustvena zanemarjenost v otroštvu).
Ob travmi se naš obrambni mehanizem pogosto ne zaključi. Namesto da bi se borili ali zbežali, telo “zamrzne”. Ta nedokončana reakcija ostane ujeta v nas in se lahko kasneje pokaže kot panični napadi, depresija ali telesne bolečine.
Kaj se lahko naučimo od živali?
Živali imajo naravno sposobnost, da po stresni situaciji sprostijo napetost. V številnih dokumentarnih filmih o živalih lahko vidimo, da se telo živali, ki uide plenilcu, začne intenzivno tresti in šele nato nadaljuje z življenjem.
Tudi ljudje imamo ta mehanizem , tresenje. A ga pogosto zatremo, ker se nam zdi čudno ali neprimerno. In prav to je eden od razlogov, zakaj stres in tesnoba ostajata v telesu.
TRE – naraven način sproščanja
TRE (Tension & Trauma Releasing Exercises) je metoda, ki nas ponovno poveže s tem naravnim mehanizmom. Z nekaj preprostimi vajami pripravimo telo, da začne samo sprožati nevrogeno tresenje.
Sproži se varno nežno drhtenje, vibracije ali valovanje skozi telo. Namen je, da se mišice in živčni sistem sprostijo.
Ljudje, ki redno prakticirajo TRE, pogosto poročajo o:
-
manjšem stresu in tesnobi,
-
boljšem spancu,
-
manj bolečin v telesu,
-
več notranje stabilnosti in samozaupanja.
Zakaj je občutek pomembnejši od razlage?
Pri TRE ne gre za razumevanje ali analiziranje, temveč za občutenje. Naučimo se opazovati subtilne signale telesa: toploto, vibracije, spremembo dihanja. To je t. i. zaznavni občutek (felt sense).
Ko se osredotočimo na občutke, nam ni treba vsega razlagati. To samo po sebi prinaša olajšanje, ker smo spet povezani s sabo.
Potrpežljivost in proces
Sproščanje napetosti ni enkratno dejanje. Je proces, ki se odvija postopoma. Včasih so tresljaji komaj opazni, drugič bolj intenzivni. Pomembno je, da si damo čas in da zaupamo, da telo točno ve, kaj dela.
Odpuščanje kot del poti
Velik del stresa in tesnobe je povezan s preteklostjo, z nepredelanimi spomini, zamerami in neizrečenimi čustvi. Ko se skozi telo naučimo sprostiti to napetost, pogosto pride tudi do odpuščanja.
To ne pomeni, da pozabimo, ampak da si povrnemo svojo energijo. Ko odpustimo (od-pustimo), nismo več ujeti v preteklosti, lahko zaživimo bolj svobodno tukaj in zdaj.
Stres in tesnoba kot priložnost
Namesto da bi se spraševali, kako stres in tesnobo popolnoma odstraniti iz življenja, si lahko zastavimo drugo vprašanje: kaj mi želita pokazati?
S pomočjo telesa lahko odkrijemo, da nista zgolj sovražnika, ampak povabilo. Povabilo, da se ustavimo, da prisluhnemo sebi in da dovolimo telesu, da nas vrne v ravnovesje.
In prav to je bistvo TRE metoda, ki nas uči, da v sebi že imamo vse potrebno za sprostitev in notranji mir.